Intervju z dr. Wei Tian

Dobrodošli v Slovenijo, v našo majhno, a raznoliko deželo. Kako vas je pot prinesla ravno k nam?

Hvala za prisrčno dobrodošlico. Za Slovenijo sem podrobneje slišala več kot štiri leta nazaj, ko sem v kliničnem centru, kjer sem bila zaposlena kot klinična akupunkturistka, spoznala Petro, ki je sedaj vodja centra Dao TKM v Ljubljani. Petrina ljubezen do tradicionalne kitajske medicine me je navdušila in tako sva ostali v stiku vse do sedaj, ko sem na njeno povabilo za sodelovanje prispela v Slovenijo.

Nam lahko razložite, kako poteka študij TKM na Kitajskem? Ste se specializirali tudi za kakšno posebno področje?

Študij TKM traja pet let. V prvih letnikih se podrobneje učimo o sami teoriji TKM, diagnostiki in metodah zdravljenja. Prav tako je pomemben vidik poznavanja in študija človeške anatomije. Za področje specializacije se odločiš in se nanj pripravljaš že od začetka študija. Moja specializacija je klinična akupunktura in moksibustija. Prav tako se učimo in stažiramo za področje diagnostike, kitajskega zeliščarstva ali farmakologije. Kot klinična akupunkturistka sem bila od leta 2009 redno zaposlena v kliničnem centru.  

Večino izkušenj ste tako pridobili v kliničnem centru?

Tako je. Gre za bolnišnico v provinci Yunnan, mestu Kunming. Moj študij je potekal na znani univerzi za TKM v provinci Hunan. Leta 2013 sem se sodelovala pri nacionalnem preučevanju intervencije s pomočjo akupunkture pri hipertenziji. Študij me je popeljal tudi v Singapur, kjer sem eno leto izpopolnjevala in utrjevala znanje TKM. Samo delo v kliničnem centru je zelo naporno; pravzaprav je urnik enak kot v zahodnem sistemu, kar pomeni dežurstva, izmensko delo ter veliko nadur. Klinični center na Kitajskem je povezan tudi z zahodno medicino, tako da je razdeljen na dva dela: TKM in Zahodna medicina. Za bolnika je to vsekakor prednost, saj ima na voljo hitro, učinkovito in strokovno podporo z obeh strani.  

Kaj nam svetujete glede na trenutni letni čas? Na kaj moramo biti še posebej pozorni?

Letnemu času jesen vlada element Kovina. Vsakemu elementu pa pripadata tudi dva organa, votel in poln, ali Zangfu, kot jih imenujemo v TKM. Kovini pripadajo Pljuča in Debelo črevo. Predvsem moramo poskrbeti, da bo pretok vitalne energije Pljuč neoviran in prost, saj se lahko v nasprotnem primeru v telo preko vdiha hitro naselijo vplivi, ki povzročajo zastoje in neravnovesja. Posledično izbruhe bolezen; v jesenskem času so to predvsem prehladna in pljučna obolenja, ki pa lahko privedejo tudi do hujših bolezni Pljuč in dihalnega trakta.  

Kako lahko najbolje poskrbimo za Pljuča in Debelo črevo? Imate kakšen nasvet?

V jesenskem času nas hitro lahko prizadene prevelika izsušenost pljučnega sistema. Ena izmed fizioloških funkcij Pljuč je vlaženje kože in notranjih organov. Kadar se pojavi pretirana suhost Pljuč, se to odraža v suhih ustih, izsušenem grlu, zamašenem nosu, pojavijo se lahko tudi krvavitve iz nosu. To kaže na porast Pljučnega ognja, ki telesu škoduje. Rečemo, da je Pljuča napadel zli Qi ali zla energija. V tem primeru je dobro, da se izogibamo pekoči in močno začinjeni hrani, saj se mora Pljučni Ogenj najprej umiriti. Zavedati se moramo, da lahko Pljučni Ogenj prizadene tudi Jetra, ki se zaradi omenjenega prebitka zakrčijo in prenehajo v polni meri opravljati fiziološke funkcije. Dobro je, da takrat posežemo po kiselkasti hrani, kot so granatna jabolka, grozdje, jabolka in glog. Da se lahko uspešno zdravimo, moramo najprej poznati vzrok nastanka težave ali simptoma, kar je vedno zelo individualne narave. Nato ukrepamo tako, da sočasno lajšamo simptome (kadar gre za akutno stanje) ter skrbimo za primerno podporo šibkega ali izvornega organa, ki je povzročil izbruh bolezni. Tudi izvorni organ krepimo preko ostalih, zato so omenjeni razni ciklusi petih elementov. Kovina (Pljuča, Debelo Črevo) nadzira Les (Jetra, Žolčnik), zato lahko Kovino (kadar vlada prebitek kot je Ogenj) lajšamo tudi s pomočjo elementa Lesa, ki mu ustreza kisel okus.  

Človeško telo moramo torej začeti obravnavati predvsem bolj celostno, kar pa ni največja vrlina zahodnega sveta.

Res je. Telo je celota in vsi deli so med seboj tesno povezani. Ko dele telesa preveč lokaliziramo, se s tem omejimo, vpogled se zoži, slika ni jasna. V TKM sistemu je takšen pristop slabost in ne prednost. Človeka moramo obravnavati še širše, v smislu makrokozmosa. Smo neločljivi del narave in njene spremembe (na primer vreme in letni časi) močno vplivajo tudi na naše fizično telo.

Če se vrnemo na element Kovine, na kaj moramo biti še pozorni?

Pomaga nam lahko, če poznamo 24-urni ciklus notranjih organov. Vsakemu organu pripadata dve uri čez dan oziroma noč. To sta uri, ko je organ na višku svojega delovanja in lahko zanj naredimo največ. Čas Kovine je med 3. in 7. uro zjutraj. Natančneje: čas Pljuč je med 3. in 5. uro, čas Debelega črevesa pa med 5. in 7. uro. To je tudi čas, ki je najprimernejši za aerobne vadbe, lahkoten tek in hitro hojo, saj s tem izboljšamo pljučne funkcije. Izvajamo lahko tudi vaje iz veščine Qi gong, ki imajo poudarek na pljučni funkciji. V omenjenih urah je priporočljivo tudi, da se izprazni naše črevesje. V večernem času, še posebej po 21. uri, so Pljuča najšibkejša. Pomembno je, da jim takrat omogočimo primerno vlažnost, da jih ne prizadene notranja suša. Zvečer je zato priporočljivo pojesti hruško ali spiti hruškov sok, s katerim organ navlažimo.

Obstaja tudi kakšna hrana, ki je v jesenskem času še posebej priporočljiva?

Na prehrano smo nekateri zdravniki TKM zelo pozorni. Sama veliko pozornost posvečam petim elementom, ki so pri posamezniku lahko včasih premočni, prešibki ali pa določenega elementa sploh nimajo. Tako je prehranjevanje predvsem individualne narave. Vendar pa vseeno v splošnem predlagam, da se v jesenskem času uživa več medu (mimogrede: vaš slovenski med je resnično vrhunski) ter bele gobe, gobe Tremella in lilije. Omenjena štiri živila pomagajo pri dvigovanju telesnega Yin aspekta (ta predstavlja telesne tekočine), ki je v tem obdobju zelo pomemben.. Povečati je treba tudi vnos tople vode, ki naj doseže dva litra preko celega dne, ter tudi zadostno količino vitaminov.

Nam lahko opišete še kakšno akupunkturno točko, ki je v tem obdobju še posebej pomembna za lajšanje prehladnega obolenja?

Z veseljem! Priporočam samomasažo točke LI20 (Debelo črevo 20), kot jo imenujete vi. V našem jeziku ji pravimo točka »Dobrodošle dišave«. Pred stimulacijo točke si najprej zmasiramo predel nosu, predvsem zunanji stranici, tako da si pomagamo s palcema. Z obema palcema se gibamo gor in dol po nosnicah vsaj 60-krat, šele nato si s pritiski aktiviramo omenjeno točko. Točka leži poleg krila nosu, na zgornji liniji stičišča nosu in ust. Točko 20-krat pritisnemo, zadržimo in popustimo. Idealno je, če omenjeno samomasažo in pritisk točke izvajamo 2-krat dnevno, zjutraj in zvečer. Pravilna stimulacija lahko pravzaprav prepreči izbruh prehlada ali ga v akutnem stanju lajša, prav tako lajša rinitis. Stimulacija točke pomaga tudi, kadar izgubimo okus in vonj ter pri vnetju sinusov, nosnih polipih in alergijah.

Obenem svetujem še eno pomembno akupunkturno točko, ki ji je v jesensko-zimskem času dobro nameniti nekaj pozornosti. Leži na meridijanu za mehur BL13 in se imenuje »Točka Pljuč«. Meridijan mehurja, ki je najdaljši meridijan v telesu, ima preko hrbta locirane tudi točke za vsak organ posebej. Omenjena točka leži na hrbtu (glej sliko). Dobro jo je stimulirati z nežnim tapkanjem, zato je najbolje, če imamo nekoga, da nam pomaga. Mi globoko dihamo, partner pa stisne dlani v pest. Nežno začne tapkati po točkah, pomaga si lahko tudi s palcema. Tapkanje naj neprekinjeno traja deset minut; preventivno je dovolj že enkrat na dan. Ta metoda Pljučem omogoči, da lažje izločijo škodljive pline in tudi sluz, ki je ena izmed povzročiteljev prehlada. Pljuča se z rednim tapkanjem krepijo in pridobivajo pomembne hranilne snovi za opravljanje funkcij. Točka pomaga tudi pri astmi, bronhitisu, kašlju, nočnem potenju, občutku stisnjenih pljuč in teže na prsnem predelu in še bi lahko naštevali.  

Ali nam lahko za konec podarite še kakšen nasvet za dobro počutje?

Tudi pri vas pravite, da je smeh pol zdravja. Pri nas je smeh že skoraj terapevtska tehnika in jo velikokrat omenja tudi TKM. Pravimo, da smeh Pljučem omogoča, da se razširijo, saj se pri smehu nezavedno sprosti dihanje, ki postane zelo globoko. Tako se prečistijo dihalne poti in posledično je po smehu naš dih bolj gladek in zdravilen. Ob kakšni priložnosti vam lahko podrobneje razložim tudi same tehnike dihanja. Z veseljem pa lahko povem, da opažam pri Slovencih veliko lepih nasmehov, vašo notranjo dobroto ter prijaznost. Smeha nam tako ne bo primanjkovalo!